​Novo leto se je komaj začelo, me pa smo že na polno zakorakale v tedensko rutino treningov, kjer se pridno srečujemo z novimi in novimi elementi. Z njimi pa počasi prihaja tudi čas, da se soočim z nekaterimi strahovi, ki me že nekaj časa ovirajo. Mogoče si tudi ti članica kluba: Ne znam narediti stoje. Nekatere nas je preprosto strah, da nismo dovolj močne, da nimamo dovolj ravnotežja, preprosto ne počutimo se dovolj stabilne, da bi se lahko same obdržale na rokah. Ko se spomnim ur športne vzgoje v osnovni in srednji šoli, se spomnim tudi, kakšna nočna mora so bile stoje vsaj za polovico. Mogoče pač takšni strahovi pridejo za nami tudi ko smo starejše. Ker pa sem se odločila, da je moj strah pred stojo na rokah čisto nerazumljiv in da ga imam že počasi malo dosti, saj me pri treningu že ovira, sem zbrala nekaj nasvetov za vse, ki bomo v tem letu prvič uspešno same naredile stojo na rokah :)

Že skoraj tradicionalno smo se Mademoisellke zbrale nekaj dni po novem letu v nam ljubih prostorih Mademoiselle plesnega studia. Po celem tednu nadomeščanja treningov, ki so odpadli med prazniki, smo si lahko privoščile še malo poprazničnega sladkanja in smo pridno spekle cel kup slaščic in slanih prigrizkov, ki bi nam jih zavidala marsikatera slaščičarna ali kavarna. Malce sladkanja nam je pa tudi pomagalo pri tremi, saj so vse skupine čakali nastopi, za katere smo se pripravljale cel december. 

Prazniki so zame tisto obdobje, ki ga posvetim regeneraciji – lepše rečeno. Pravzaprav praznike posvetim lenarjenju, ki si ga velikokrat zaželim med letom, a zanj žal nikoli ne najdem časa ob vseh drugih obveznostih, ki se nakopičijo. 24., 25., 31. december, 1. In od letos naprej spet 2. januar so posvečeni preživljanju časa z družino, druženju s prijatelji, objemom in nasmehom. Pa seveda tudi darilom in hrani (dobro veš, da se tudi tega neverjetno veseliš skozi december). Mogoče želodec dobi takrat kakšne posebne sposobnosti ampak meni se zdi, da imam en dodaten želodec samo za sladice. Kako se torej spravimo nazaj v normalen življenjski ritem in treninge po tednu (ali več) prenajedanja, priznajmo, preveč lenarjenja in nasploh samega uživanja?

Prejšnjič sem se lotila novoletnih zaobljub in kako se mi novo leto ne zdi ravno zagotovilo, da se bomo teh držali skozi celo naslednje leto, temveč se lahko sprememb lotimo kadarkoli se zanje odločimo. Zdaj bom pa prešla k izrazu, ki je meni bližje – izziv. Zaobljube bolj kot ne predpostavljajo, da se za nekaj odločimo in se tega držimo, medtem ko izziv sam po sebi predpostavlja nekaj, kar nam sicer ni najlažje, a se bomo tega lotili in stremeli k cilju.

Izziv je lahko kratkotrajen ali dolgotrajen – lahko nam je izziv, da končno naredimo špago in ko nam uspe, je cilj pravzaprav dosežen, lahko pa ga še naprej dograjujemo. Mislim, da je včasih lažje, če si postavimo nek dosegljiv cilj, ki ga bomo tudi dokaj hitro dosegli, a seveda ne brez truda. Potem pa ta cilj lahko še naprej dograjujemo, a s postavljanjem manjših ciljev ne izgubimo motivacije na poti. Poiskala sem nekaj luštnih mesečnih izzivov, ki se jih lahko lotiš v začetku leta in potem vidiš, kako gre naprej.

Naprej so tu t.i. Pole dance/fitness izzivi, ki te prepričajo, da se vsak dan spraviš za vsaj nekaj minut na drog. Te pridejo bolj v poštev, če imaš drog doma, obstaja pa cel kup različnih glede na stopnjo.