​Ker je januar čas vseh možnih bolezni in viroz, se mi je zdel super čas, da napišem malo o tem, kako se spraviš na drog po odsotnosti, pa naj bo en teden, ali pa mesec. Prištej zraven še praznike decembra in kakšno zabavo, zaradi katerih si spustila kakšen trening, in hitro se zgodi, da padeš ven iz svoje ustaljene rutine. Da pa se spraviš nazaj v nek ritem, pa potrebuješ nekaj časa in tudi potrpljenja. V mojem primeru je bila to neka sitna viroza, ki se je pojavila takoj po novoletni zabavi, in me držala stran od plesne dvorane kar dva tedna. No, s trme sem odšla vmes na en trening, a sem potem kar kmalu videla, da nisem še v dovolj dobri formi, da bi lahko počela vse, kar želim. Zmanjka moči, energije, malo bolj počasi razmišljam, rabim dalj časa, da ''sprocesiram'' kombinacijo…vse to že dobro vem, da me čaka, če se lotim treninga, ko nisem ravno najboljšega zdravja. Zato je moj nasvet, da si nujno vzemi čas za počitek, ko ga tvoje telo potrebuje. Ne dovoli si imeti slabe vesti, saj lahko s ''forsiranjem'' svojega telesa stakneš samo kakšno poškodbo ali pa podaljšaš zdravljenje.

​Novinarka (pri številnih medijih, kot so POP TV, TV Slovenija in podobno) Damjana Bakarič, ki je pred kratkim po težki izkušnji z izgorelostjo in aksioznostjo napisala tudi knjigo Na tesnobi, v pogovoru razkriva: »Bila sem zelo nesamozavestna, nisem poznala svoje lastne vrednosti, ker sem verjela vzorcem, prepričanjem, ki so mi jih dali drugi ljudje v otroštvu, ki me sploh niso poznali.«

​Pravi, da je posledica, ki navadno sledi, da izgubimo stik s sabo in živimo po vzorcih in prepričanjih, ki niso naši. Pogosto niti ne vemo, kaj si želimo. »Samozavest pa je odvisna ravno od tega, kakšen odnos imaš sam s sabo. Da se dobro poznaš, da veš, kje so tvoje omejitve.«

​Sama se je morala ustaviti in se soočiti. Samozavest se tako začne s spoznanjem, zavedanjem o samem sebi. Treba se je soočiti in se spoznati. 

​Spet je prišel tisti super vikend v letu, ko ne pridejo v poštev nobene obveznosti, ko je sobota rezervirana za peko slaščic in kasneje za Mademoisellino zabavo, nedelja pa za počivanje mišic in potencialno tudi mačka ;) Torej, vikend, ki je rezerviran samo za Mademoiselle. In zasluženo, saj se za nastope pripravljamo cel december in začetek januarja.

Kar mi je najbolj všeč na naših zabavah je druženje, torej čas za klepet tudi izven treningov, s tistimi, ki se poznamo že dalj časa, in s tistimi, ki smo se mogoče videle enkrat, ko smo hitele na našo uro. Pa tudi za druženje s tistimi, ki jih sploh ne poznamo od prej, Mademoisellk nas je namreč ogromno, če pa imaš takšen spomin zlate ribice za imena, kot jaz, pa najbrž razumeš problem. In še treningov različnih zvrsti je vedno več. Tako so se plesalkam ob drogu letos pridružile še štiri različne skupine (twerk, dancehall, burleska in dance queen), kar je naredilo večer še bolj raznolik in zabaven.

Na to vprašanje bi ti lahko na kratko odgovorila – NE. Sledil bi najbrž začuden pogled in vprašanje kako pa to, saj vedno pravim, da je ples ob drogu (pole dance) super način za izoblikovanje lastnega telesa. In JA, ples ob drogu je po mojem mnenju nekaj najboljšega za izoblikovanje postave, pridobivanje mišic in še zabaven način kurjenja maščob. A moje telo je daleč od idealnega, ki sem si ga predstavljala, ko sem začela s plesom ob drogu. Kot nekdanja plesalka sem imela za popolno telo le eno – suho telo. Plesa ob drogu pa sem se lotila predvsem zaradi firbca in želje po športu, ki vključuje tudi gibčnost in akrobatiko. In kot sem že napisala nekaj časa nazaj, je ples ob drogu čisto obrnil moje predstave na glavo, odkrila sem lepoto najrazličnejših postav (in ne samo tistih, ki nam jih v glavo vbijajo mediji) in predvsem sem se prestavila od mišljenja: 'kako lahko izoblikujem svoje' telo v 'kaj vse lahko naredim s svojim telesom'. Zato te ples ob drogu (pole dance) najbrž ne bo pripeljal do tiste postave, ki si jo imela v mislih pred začetkom treningov – ampak do nečesa veliko pomembnejšega.

Začetek leta. Začetek samih dobrih navad. Čas novoletnih zaobljub. Čas, ko razmišljamo o prejšnjem letu in razmišljamo, kaj je bilo dobro in kaj bi lahko izboljšali. Ta dnevi so eni izmed mojih najljubših, saj si za spremembo res vzamem čas zase, napolnim baterije in si vzamem nekaj dni brez službe, brez faksa, brez kakršnih koli treningov. Ja, to so moji dnevi, posvečeni lenobi :D. In v njih neizmerno uživam, saj dobim energijo, da se vrnem nazaj v star ritem z veseljem, se posvetim stvarem, ki jih imam rada, saj jih že kar malo pogrešam… In letos sem si za spremembo postavila celo nekaj ciljev v novem letu! Ker se mi zdijo kar praktični, sem se odločila, da jih delim še s tabo.