Bolj aktivne kot smo, več časa preživimo v trenirkah, športnih modrcih in pajkicah. Ne samo na treningu, temveč tudi na poti tja in nasploh v prostem času. Morda je to zaradi praktičnih razlogov. Na kolesu je namreč toliko bolj udobno v športnih oblačilih, za tisti kratek čas na avtobusu ali v avtu pa se mi tudi ne da obleči v kaj drugega kot udobna oblačila, ki jih bom nosila tudi na treningu. Zakaj bi se lepo oblekla samo zato, da se lahko v garderobi spet preoblečem?

​Je ples ob drogu (pole dance) moja navada ali razvada? To se vprašam vsakič, ko si prilagajam načrte treningom in si popoldneve s treningi poskušam urediti proste, ko prestavim poletne koktejle s prijateljicami na kasnejšo uro, saj ni šans, da bi kakšnega popila pred treningom, ko dopust zamaknem za en dan, da bi se lahko udeležila delavnice in ko že tedne vnaprej načrtujem, če se bom lahko na dopustu tudi vsaj malo razmigala in morda celo odkrila kakšen fitnes na prostem. Treningi plesa ob drogu (pole dance) so postali zame v teh letih stalnica, nekaj, brez česar si ne predstavljam tedna, in tudi ko se pojavi obdobje brez rednih treningov, se že zelo veselim, da se vrnem nazaj. 

​Tudi psihologinja in direktorica Dobrega stika Nina Dušič Hren pri pripravljanju govorcev za javne nastope ugotavlja, da so ljudje večinoma že tako samokritični in nesamozavestni, da je njena naloga predvsem, da jih spodbudi, da dobro razmišljajo in se bodo odlično odrezali na nastopu.

​Ko smo Nino Dušič Hren vprašali, da nam na podlagi izkušenj opiše svojo definicijo samozavestne osebe je dejala, da je ključno, da sprejemamo vsak trenutek, sebe in druge ljudi:
»Nekdo, ki na nek dogodek v okolju odreagira negativno, zagotovo ni samozavesten, saj s tem pokaže, da tega dogodka ne sprejema. Kajti kdor gradi na zavedanju, da je vse tako kot mora biti, da ima vsak dogodek nek namen, sporočilo, potem to sprejme oziroma ustrezno reši in ob tem ohrani dober stik s sabo in drugimi.«

Navdih za tole razmišljanje mi je dal ta strip: Finding a Place. Z uveljavljanjem plesa ob drogu (pole dance) v svetu športa je ta prevzel najrazličnejše oblike. Nekatere izključno športne, s poudarkom na zahtevnih elementih. Nekatere so se povezale z drugimi plesnimi zvrstmi, kot je sodobni ples. Ves čas se je govorilo o izvorih plesa ob drogu (pole dance) v Indiji in na Kitajskem, kjer so ga plesali večinoma moški. Zatrt oziroma skrit pa je bil še en izvor tega športa. Ne glede na vse, ples ob drogu (pole dance) se je razvijal tudi v striptiz klubih, in tudi če nekatere zvrsti plesa ob drogu (pole dance) niti najmanj ne spominjajo na seksi zvijanje ob ''štangi'', se mi zdi, da ne bi smeli na ta del čisto pozabiti in ga pomesti pod preprogo. Ne glede na vse, brez tega ne bi poznali vseh zvrsti exotic plesa ob drogu (pole dance), ki je z večjo sprejetostjo nam ljubega športa tudi prišel v ospredje.

Plesalke ob drogu prijateljic ne vprašamo, če imamo veliko rit v neki obleki. Me jih vprašamo, če je naša rit velika v nekem elementu. :D Pač, drugačne prioritete! No, moje današnje razmišljanje sicer ne bo namenjeno analiziranju elementov glede na tip postave in iskanju tistih, ki bi jih z veseljem uporabile na vsakem fotografiranju, tudi če smo tisti dan čisto napihnjene. Rajši bi razmišljala o sproščenosti, ki pride kar sama od sebe, potem ko že nekaj časa poplesavaš.