​Pravimo, da so prijatelji družina, ki jo izberemo sami. Zato nam mnenje bližnjih prijateljev pomeni enako kot mnenje naše družine. Želimo si njihove podpore, razumevanja, z njimi preživimo veliko časa in jim povemo vse o naših prigodah. Pred njimi nimamo želje ničesar skrivati in smo prepričani, da nas bodo sprejeli in podprli ne glede na vse. Res pa je tudi, da izhajamo iz različnih okolij, imamo različne izkušnje in njihov odziv zato niso vedno takšni, kot bi si želeli.

​Naš dan se je začel v zgodnjih jutranjih urah. No, ob 9h, pojem zgodaj je relativen. Pred studiem Mademoiselle smo se zbrali z ekipo. Postanek na jutranji kavi v dobri in zabavni družbi me je hitro zbudil in pripravil na dan plesa ob drogu v naravi in fotografiranja…vsaj približno. Boštjan nas je že na začetku prestrašil z vprašanjem, če je drog že popravljen -  z drogom seveda ni bilo nič narobe, mi smo se pa dobro nasmejali. Zabavna pot se je pričela in tako smo se odpravili južno od Ljubljane, v iskanju popolnega kotička za fotografiranje. Ko iščeš ravno podlago s popolnim ozadjem je naloga težja, kot si najprej misliš in začetek je vzel več časa, kot sem pričakovala. Smo se pa naklepetali in nagledali lepot Slovenije, katerih kljub bližini še nismo obiskale. Najprej smo se ustavili na poti proti Iškemu vintgarju in se obrnili zaradi zaprte ceste, nato pa se zapeljali še na Krim. Še dobro, da mi ni slabo zaradi ovinkov, če ne sploh ne vem kako bi kasneje prilezla na drog. Razgled na Krimu je bil čudovit, a bilo je takooo mrzlo, da sem si kar malo oddahnila, ko nismo mogli droga nikjer postaviti. Bi me najprej čakal tek gor in dol okoli vrha Krima, da bi se sploh približno ogrela, temperature tam res niso bile poletne. V iskanju popolnega kotička za fotografiranje in toplejših temperatur smo pot nadaljevali do jezera Rakitna. 

​Bliža se konec poletja in s tem začetek nove plesne sezone. Nekatere smo poletje preživele več v studiu kot na morju, druge pa obratno, ali pa morda na potovanjih po svetu. No, večini nam je skupno to, da se septembra vračamo v ustaljen ritem in s tem nas čaka tudi bolj redno obiskovanje treningov, da bomo še bolj močne, gibčne in v formi. Same lahko veliko naredimo za to, da bo prehod iz počitniškega ležečega stanja v gibanje navzgor po drogu veliko lažji že pred obiskom prvega treninga. Glede na to, da nas do septembra loči malo manj kot mesec, lahko avgust izkoristiš za gibanje in priprave na novo sezono, tudi če ti čas ne dopušča obiska studia. 

​Vsi imamo takšne in drugačne strahove, za katere si želimo, da nas v življenju ne bi preveč ovirali. Strah pred nastopanjem, strah pred višino, strah pred pajki … Z mnogimi se soočimo in jih premagamo ali pa se izogibamo situacij, v katerih bi se z njimi srečali. Ples ob drogu nas sooči z mnogimi našimi strahovi, z bolj naprednimi elementi na višini in obrnjene na glavo pa se srečamo tudi s strahom pred višino. A nas je, ali takrat odnehamo, ali pa se s strahom soočimo in ga premagamo.

Pred letom in pol sem imela enega tistih svojih šibkih momentov, ko sem se odločila narediti revolucijo v svojem življenju.

Sklenila sem, da magistriram in shujšam. No, po letu in pol je napisano le nekaj strani dispozicije, sem pa v letu dni uspešno izgubila 10 kilogramov in težo tudi vzdržujem. Da sem to dosegla, sem morala spremeniti svoje življenje. Spremenila sem prehrano, si vzela čas zase in se veliko gibala. V osnovni in srednji šoli sem sovražila športno vzgojo. Danes rada tečem, se odpravim na dolg sprehod in telovadim sama doma (včasih sem tudi po več kot eno uro, danes vsaj nekaj minut intenzivne vadbe).

Ko sem se nekega dne odpravljala s teka proti stanovanju, sem si rekla, da sem ponosna nase, vendar pa sem se zavedala, da te moje poti še ni konec. Po tej spremembi se nisem zavedala sebe in svojega telesa. Spomnila sem se pripovedovanj svoje prijateljice, kako fino ji je na urah plesa ob drogu, ki ga je obiskovala že nekaj časa. Mogoče bi pa preizkusila, sem si mislila. Običajno bi kolebala in se odločala, v tem primeru pa sem imela naslednji teden že rezerviran termin.

Skozi življenje jo vodi moto: » do something for yourself every day«


http://www.artofpoledance.si/
https://www.facebook.com/artofpoledanceslovenia/