​S tem vprašanjem sem se največ ukvarjala, preden sem začela s plesom ob drogu (pole dance). Ko sem odraščala, je bil ideal ženskega telesa tisti manekenski, suh, vitek, mišice in fitnesi pa so bili rezervirani za moški spol. Za nas je bil ples, joga, kardio, nič, stvari, ki te ohranjajo fit, a te ne naredijo preveč mišičaste. Stvari so se res spremenile v zadnjih letih, Instagramu vladajo fitnes modeli, ki so popolno nasprotje suhih manekenk iz začetka tisočletja, pojavljajo se številna ''body positivity'' gibanja, ki se v osnovi ukvarjajo z mislijo, da je vsako telo lepo, veliko pozornost pa dajejo sprejemanju oblin (po mojem mnenju prav zaradi prejšnjih lepotnih standardov).

Podjetnica in podpornica zdravega življenja Tajča Pavček je na poti do svoje prave samozavesti dobila resen izziv – v obliki diagnoze: sum na multiplo sklerozo. Ker je sama športnica po duši, si nikakor ni želela, da bi postala nemočna in odvisna od drugih.
 
A na svoji poti do ozdravitve, je ugotovila, da mora na eni strani bolj slediti sebi in svojemu notranjemu glasu, na drugi strani pa da je ključno, da zna tudi prepustiti določena opravila drugim.

Dandanes nam je s stričkom Googlom iskanje kakršnih koli informacij veliko lažje, kot je bilo 10, 20 let nazaj. Instagram in Youtube sta zakladnica idej, koreografij in nasvetov za začetnice, profesionalke in vse vmes. Z enim klikom si vse lahko preprosto shranimo, pogledamo kasneje, vadimo, uporabimo kot inspiracijo pri sestavljanju koreografij in posnetkov, če imaš v kratkem kakšno fotografiranje, še toliko bolje. Nasvete najdeš tudi v Facebook skupinah, ki jih za plesalke ob drogu res ni malo, poleg navdiha pa v njih naješ tudi podporo in dovolj vsebin, ki te zamotijo za nekaj ur. Dodajmo še bloge z nasveti in na koncu res lahko cel dan presediš na računalniku in telefonu v iskanju navdiha, brez da preizkusiš kaj v praksi.

Ples ob drogu (pole dance) je več kot zaporedje bolj ali manj preprostih elementov, povezav in gibov. Je tudi ples in ples od nas zahteva izražanje čustev, nastop, zabavo – za druge in/ali za nas same. Seveda, gre tudi brez tega, a tako ples nima nekega dodatne vrednosti, tistega posebnega faktorja, ki pritegne pogled, nas začara in nas popelje za kratek čas v nek čisto drug svet. Ne glede na to, ali razmišljaš o nastopih in tekmovanjih, ali pa želiš plesati le zase, v dvorani, ali udobju doma, ples postane nekaj čisto drugega, če vanj vpleteš čustva, del sebe, svoj lasten način izražanja. Kako pa lahko prideš do tega, da nehaš le ponavljati elemente in gibe, temveč vse skupaj spraviš v ples? 

Vsake toliko se pojavi nova “trendy” vadba, ki obljublja odlične rezultate in hkrati zabavo. Če pomislim, katere so se pojavile v zadnjem času, so to npr. booty barre in vadba na trampolinu. A s tem ne želim kritizirati katerekoli izmed teh vadb, saj jih nisem preizkusila in ne morem žal nič povedat o njih - razen dejstva, da so bile za kratek čas zelo popularne, o njih se je povsod pisalo in govorilo. Podobno se mi zdi, da se dogaja s plesom ob drogu (pole dance) (in tudi drugimi “aerial” športi, kot sta joga s svilenimi trakovi in vadba na cirkuškem obroču). Zadnje čase se o njihovi učinkovitosti ves čas piše, poudarja pa se tudi njihova zabavna plat. Sama sem tudi navdušenka, menim sicer da ne le zaradi trenda, saj sem se nad plesom ob drogu (pole dance) navduševala že prej in vztrajam že čisto predolgo časa, da bi bil ples ob drogu (pole dance) vadba, ki jo ''preizkušam''.