Mogoče si opazila, da ples ob drogu (pole dance) v zadnjem času doživlja nek “bum” v Sloveniji. Na televizijski oddaji Slovenija ima talent sta v polfinale prišla kar dva nastopa plesalk ob drogu, na Instagram nam ni nerodno objavljat #sundaybumday slik in posnetkov naših akrobacij ter poplesavanj, tudi strani časopisov (in spletnih strani, ki so dandanes le bolj obiskane) so veliko bolj polne plesa ob drogu (pole dance) kot nekaj let nazaj. Ampak... a si se že vprašala, zakaj ples ob drogu (pole dance) navdušuje toliko ljudi, tudi tiste, ki se ga še niso lotili, ali pa se ga sploh nimajo namena lotiti? Potem beri dalje!:)
Tjaši Artnik Knibbe je nekdanja novinarka in avtorica odličnih člankov. Po boleči izgubi svojega brata, mame in očeta, se je odločila prerešetati svoje temelje, pustila novinarsko službo na Dnevniku in se podala v neznano. In tako se je rodila njena odlična knjiga Ranljiva.
Tjaši Artnik Knibbe usoda ni prizanašala, čeprav je bila že od nekdaj borka po duši, ki je dosegala odlične rezutate, česar koli se je lotila. A kljub temu je po težki življenjski preizkušnji ugotovila, da prava samozavest ne temelji na doseženih rezultatih. Brez samozavesti je ravno to največja past, ki vodi v izgorelost. Kar je prav tako občutila na svoji koži.
Kar velik procent plesalk začne s plesom ob drogu (pole dance), ker se želi naučiti norih akrobacij, špag, premetov, skratka vsega, kar občudujemo na posnetkih in fotografijah. Če si že obiskala prve treninge, potem veš, da so začetki daleč od tega. Tudi, če že imamo razvite mišice, jih moramo navaditi na določene gibe, se spoznati s svojim soplesalcem in zagotovo pripraviti kožo na vse, kar jo čaka. Meni so bili začetke vse prej kot dolgočasni, saj sem se morala kar konkretno posvečati tudi najpreprostejšim obratom, da o prvih poskusih plezanja in sedenja sploh ne govorim. Te začetki ti lahko dajo motivacijo, ali pa ti jo tudi poberejo, če pričakuješ obračanje na glavo že na prvem treningu. Kako se lahko torej motiviraš, če od plesa ob drogu (pole dance) pričakuješ predvsem zahtevnejše elemente?
Ne. Zakaj bi mi bilo? Ali počnem kaj narobe, če uživam v plesu ob drogu (pole dance)? Ne. Ali sebi ali komurkoli s tem kaj škodim? Zagotovo ne. Naša družba je žal le zavita v predsodke, ki se sicer zmanjšujejo, a še vedno obstajajo. Že neštetokrat sem slišala besede: Joj saj bi rada poskusila plesu ob drogu (pole dance), se mi zdi super vadba za telo in občudujem to in to, a ne bi se mogla sprostiti, preveč mi je nerodno. O takšnih in drugačnih stereotipov, ki obkrožajo plesu ob drogu (pole dance) sem že veliko povedala, zdaj bi se jih rajši dotaknila na bolj “osebni ravni”. Kako nas neka pričakovanja družbe izoblikujejo, brez da bi se tega sploh zavedali. Kako od nas zahtevajo, da se obnašamo na nek način, drugačnost pa je obsojena, kljub temu da s tem nikomur ne škodimo.
Ta razmišljanja pišem v času ljubljanskega maratona, v katerem sicer ne sodelujem, a občudujem vse, ki so se pripravljeni v takšni meri posvetiti teku, redno trenirati in na koncu osvojiti nek čas in mesto. Bolj kot za zmago se mi zdi, da gre pri maratonu za preizkušanje sebe in svojih meja, s tem pa tudi za premagovanje sebe. Kaj pa ples ob drogu (pole dance)? Kakšne so sploh možne zmage pri plesu ob drogu (pole dance), kako se lahko ocenjujemo ? Sicer obstajajo tekmovanja, ne moremo se pa ravno ocenjevati po času, ki ga lahko preživimo na vrtečem drogu, brez da stopimo na tla. Kako torej brez udeležbe na tekmovanjih veš, kako dobro ti gre, kako daleč si prišla, na nek objektiven način?
|
Kategorije
All
Zadnje objave▪ Zgodnja tema, zgodaj spat?
▪ Kako se je spremenil moj odnos do vadbe na drogu? ▪ Novi izzivi v novem študijskem letu ▪ Kako se je ples ob drogu spremenil v času COVID-19? ▪ Nasveti za vse začetnice Arhiv
April 2021
|