​Ne. Zakaj bi mi bilo? Ali počnem kaj narobe, če uživam v plesu ob drogu (pole dance)? Ne. Ali sebi ali komurkoli s tem kaj škodim? Zagotovo ne. Naša družba je žal le zavita v predsodke, ki se sicer zmanjšujejo, a še vedno obstajajo. Že neštetokrat sem slišala besede: Joj saj bi rada poskusila plesu ob drogu (pole dance), se mi zdi super vadba za telo in občudujem to in to, a ne bi se mogla sprostiti, preveč mi je nerodno. O takšnih in drugačnih stereotipov, ki obkrožajo plesu ob drogu (pole dance) sem že veliko povedala, zdaj bi se jih rajši dotaknila na bolj “osebni ravni”. Kako nas neka pričakovanja družbe izoblikujejo, brez da bi se tega sploh zavedali. Kako od nas zahtevajo, da se obnašamo na nek način, drugačnost pa je obsojena, kljub temu da s tem nikomur ne škodimo. 

Ta razmišljanja pišem v času ljubljanskega maratona, v katerem sicer ne sodelujem, a občudujem vse, ki so se pripravljeni v takšni meri posvetiti teku, redno trenirati in na koncu osvojiti nek čas in mesto. Bolj kot za zmago se mi zdi, da gre pri maratonu za preizkušanje sebe in svojih meja, s tem pa tudi za premagovanje sebe. Kaj pa ples ob drogu (pole dance)? Kakšne so sploh možne zmage pri plesu ob drogu (pole dance), kako se lahko ocenjujemo ? Sicer obstajajo tekmovanja, ne moremo se pa ravno ocenjevati po času, ki ga lahko preživimo na vrtečem drogu, brez da stopimo na tla. Kako torej brez udeležbe na tekmovanjih veš, kako dobro ti gre, kako daleč si prišla, na nek objektiven način? 

​S tem vprašanjem sem se največ ukvarjala, preden sem začela s plesom ob drogu (pole dance). Ko sem odraščala, je bil ideal ženskega telesa tisti manekenski, suh, vitek, mišice in fitnesi pa so bili rezervirani za moški spol. Za nas je bil ples, joga, kardio, nič, stvari, ki te ohranjajo fit, a te ne naredijo preveč mišičaste. Stvari so se res spremenile v zadnjih letih, Instagramu vladajo fitnes modeli, ki so popolno nasprotje suhih manekenk iz začetka tisočletja, pojavljajo se številna ''body positivity'' gibanja, ki se v osnovi ukvarjajo z mislijo, da je vsako telo lepo, veliko pozornost pa dajejo sprejemanju oblin (po mojem mnenju prav zaradi prejšnjih lepotnih standardov).

Dandanes nam je s stričkom Googlom iskanje kakršnih koli informacij veliko lažje, kot je bilo 10, 20 let nazaj. Instagram in Youtube sta zakladnica idej, koreografij in nasvetov za začetnice, profesionalke in vse vmes. Z enim klikom si vse lahko preprosto shranimo, pogledamo kasneje, vadimo, uporabimo kot inspiracijo pri sestavljanju koreografij in posnetkov, če imaš v kratkem kakšno fotografiranje, še toliko bolje. Nasvete najdeš tudi v Facebook skupinah, ki jih za plesalke ob drogu res ni malo, poleg navdiha pa v njih naješ tudi podporo in dovolj vsebin, ki te zamotijo za nekaj ur. Dodajmo še bloge z nasveti in na koncu res lahko cel dan presediš na računalniku in telefonu v iskanju navdiha, brez da preizkusiš kaj v praksi.

Ples ob drogu (pole dance) je več kot zaporedje bolj ali manj preprostih elementov, povezav in gibov. Je tudi ples in ples od nas zahteva izražanje čustev, nastop, zabavo – za druge in/ali za nas same. Seveda, gre tudi brez tega, a tako ples nima nekega dodatne vrednosti, tistega posebnega faktorja, ki pritegne pogled, nas začara in nas popelje za kratek čas v nek čisto drug svet. Ne glede na to, ali razmišljaš o nastopih in tekmovanjih, ali pa želiš plesati le zase, v dvorani, ali udobju doma, ples postane nekaj čisto drugega, če vanj vpleteš čustva, del sebe, svoj lasten način izražanja. Kako pa lahko prideš do tega, da nehaš le ponavljati elemente in gibe, temveč vse skupaj spraviš v ples? 

Vsake toliko se pojavi nova “trendy” vadba, ki obljublja odlične rezultate in hkrati zabavo. Če pomislim, katere so se pojavile v zadnjem času, so to npr. booty barre in vadba na trampolinu. A s tem ne želim kritizirati katerekoli izmed teh vadb, saj jih nisem preizkusila in ne morem žal nič povedat o njih - razen dejstva, da so bile za kratek čas zelo popularne, o njih se je povsod pisalo in govorilo. Podobno se mi zdi, da se dogaja s plesom ob drogu (pole dance) (in tudi drugimi “aerial” športi, kot sta joga s svilenimi trakovi in vadba na cirkuškem obroču). Zadnje čase se o njihovi učinkovitosti ves čas piše, poudarja pa se tudi njihova zabavna plat. Sama sem tudi navdušenka, menim sicer da ne le zaradi trenda, saj sem se nad plesom ob drogu (pole dance) navduševala že prej in vztrajam že čisto predolgo časa, da bi bil ples ob drogu (pole dance) vadba, ki jo ''preizkušam''.

​Vsak letni čas prinese svojo vrsto lenobe in izgovorov, zakaj se nam ne da od doma na trening. Spomladi nas toplejši dnevi vabijo na preživljanje popoldnevov na kavicah in izletih, poleti se odpravljamo na dopuste, pozimi je čisto premrzlo, da bi se odpravile ven, jesen pa je ravno tisto prehodno obdobje med poletnim počitkom in zimskim mrazom, ko se sicer najlažje lotimo novih stvari, se oprimemo novih navad in z začetkom sezone v plesnih studiih in fitnesih vpišemo na nove tečaje. A ko bi le vse bilo tako preprosto :). Tudi jeseni se ne moremo izogniti lenobi, ki nas vedno znova poišče.

​Kaj plesalka ob drogu vedno potrebuje v torbi, da nikoli ničesar ne pozabi doma? Na vprašanje bi lahko zelo preprosto odgovorila - listek, na katerem imaš zapisane vse potrebščine za trening. Žal stvar ni tako preprosta, sploh če si takšna kot jaz in vedno na hitro vse vržeš v torbo.  Če si bolj organizirane sorte, potem ne potrebuješ nič več. V nasprotnem primeru pa si poglej nekaj mojih nasvetov. Ker sem večna pozabljivka, imam nekatere stvari preprosto vedno s sabo in (večinoma) pridem na trening v celoti opremljena.

Plesalke ob drogu se še vedno srečujemo s številnimi stereotipi. Posledično dobimo par vprašanj in slišimo kakšno izjavo, ki nas lahko spravi iz tira. Zate sem zbrala nekaj najpogostejših, ki naj grejo čez eno uho noter, čez drugo pa ven :).

Kaj vse te čaka v svetu plesa ob drogu (pole dance), ki ga boš začela odkrivati! Rada se spominjam prvega dne, ko sem stopila v plesni studio in se srečala s koraki, ki mi na začetku niso bili niti najmanj jasni. Koliko zaleta vzeti, kako se obrniti, kako ne skočiti na drog… vse me je čisto prevzelo in prve treninge sem se kar malo lovila. Soplesalca še nisem dovolj dobro poznala, a kljub temu me je ta šport navdušil. Poleg učenja telesa novih gibov, vaj za moč in prijetnega raztegovanja, pa so me na začetku presenetile modrice.​