S plesom ob drogu sem se prvič srečala pred desetimi leti. V svojih dvajsetih sem bila namreč zelo aktivna oseba. Vsakodnevni treningi v fitnesu, plavanje, kolesarjenje … Nekega dne pa sem naletela na oglas za ples ob drogu in se odločila, da to pa moram preizkusiti, saj sem se tudi jaz želela naučiti izražati ženstvenost, zapeljivost in eleganco na tak način.
 
Takrat sem po določenem času ples opustila zaradi težav s koleni, saj sem se bala, da jih bom še dodatno poškodovala. Poleg tega moje »vstajanje«, ki je sestavni del nekaterih plesnih prvin, zaradi bolečin v kolenih ni delovalo nič več elegantno. Tem težavam so se nato pridružile še čustvene težave, zaradi česar sem se vse manj ukvarjala z rekreacijo, vse bolj pridobivala na teži, z vsem tem pa se je vse bolj krhala tudi moja samopodoba. 

​S plesom ob drogu sem se prvič srečala dve leti nazaj, ko sem en mesec poskusno hodila na tečaj nekje v Ljubljani. Takoj me je pritegnilo. Vedno sem iskala skupinsko vadbo ob glasbi, ki se ne ponavlja, ne postane dolgočasna in kjer ura hitro mine. Spomnim se prijetnega občutka, ko sem prvi naslednji dan čutila mišice, za katere nisem niti vedela, da obstajajo.
Minili sta dve leti in jaz sem še vedno sanjala o tej sanjski vadbi.
​Tako sem se 3 mesece nazaj odločila, da ponovno pogledam na internet in preverim, ali obstaja kakšen studio, ki bi imel ugodno ceno in meni ustrezen urnik. Tako sem odkrila Mademoiselle. 

Super lokacija, odličen urnik in inštruktorica, polna energije, ki te uspešno motivira tudi ob najtežjih vajah za moč. 

​Za plesni studio Mademoiselle sem prvič izvedela, ko sem nekoč nekje bežno videla reklamo za ples ob drogu. Takrat sem na hitro pomislila »zanimivo« in tu se je zgodba za nekaj časa končala. Nato pa sem se pred kakšnim letom povsem nepričakovano sredi poležavanja na plaži ponovno spomnila na to in začela razmišljati, da pa bi morda bilo zanimivo poskusiti. Čisto tako, da vidim, kako to izgleda.

Naj omenim, da res nisem športnica po duši in kar s težavo najdem motivacijo za kakšno športno udejstvovanje. Pri plesu ob drogu pa me je že prva ura tako pritegnila, da sem si želela nadaljevati. V nasprotju z marsikatero drugo športno dejavnostjo, je tu namreč vsakič nekaj novega, nov element, ki se ga učiš. Zelo všeč mi je, da se uspeh meri v na novo osvojenem znanju in ne na tehtnici ali v ogledalu - to pride kot bonus.

Že od malih nog sem plesalka.

Plesala sem zelo veliko plesov od baleta, stepa, jazz baleta, hip hopa in še marsikaj bi se našlo. Zadnja leta pa sem se osredotočila samo na balet. Ker pa so mi bili baletni treningi nesproščeni, sem se vedno slabo počutila.

Po poškodbi pa sem se dokončno poslovila od njega. Kmalu zatem so me navdušile punce, ki so objavljale posnetke pole dancinga, in zdel se mi je zanimiv.

​Hotela sem se preizkusiti tudi v tej disciplini. Najbolj me je pritegnilo to, da na treningih delaš veliko za moč in raztezanje. To pa sta stvari, ki mojemu telesu najbolj pašeta. 

​S studiom Mademoiselle sem se prvič srečala pred dobrim letom in že na vratih sta me pozdravila pozitivna energija in smeh. Takoj sem vedela, da je bil izziv začeti plesati ob drogu dobra odločitev.

​Sama sem se v tistem času znašla v precej zapletenem čustvenem labirintu, iz katerega nisem našla izhoda. Pole dance se mi je zdela super ideja, kar se tiče psihične in fizične zaposlitve. No, in od takrat je šlo samo še navzgor.


​Če sem bila še tako na tleh, me ni dvignil samo drog, temveč smeh punc, pogovori ter vedno pozitivna energija. Poleg treninga za telo, punce tukaj negujemo še svojo dušo. Da mi je ples ob drogu res pri srcu, sem ugotovila po daljšem premoru, saj sem se začela počutiti prazno, kot da nekaj manjka. Kaj kmalu prišla do spoznanja, da je to drog. 

​Ko sem bila mlajša, sem se kar precej ukvarjala s športom. Vedno sem bila vpisana na kakšen ples ali gimnastiko. Potem sem malo zaradi trme, malo pa zaradi pomanjkanja prostega časa vse skupaj opustila. Nekaj let sem lenarila doma, potem pa sem si spet zaželela, da bi malo 'športala'. Ampak me ni noben šport več pritegnil, da bi šla v fitnes, pa tudi ni prišlo v poštev, saj sem prelena, da bi samo sebe pripravila do dobre telovadbe.
​
Zato mi je prijateljica priporočila ples ob drogu, katerega je tudi sama trenirala že par let. 

​Prvega treninga sem se zelo veselila, ko pa sem prišla pred vrata studia, me je začelo malo stiskati... "Kaj si bodo punce mislile o meni, kaj če mi ne bo dobro uspevalo?" sem se spraševala.

​Na letošnji zabavi za dan žena sem lahko uživala v plesnem nastopu lepe dame iz Plesnega studia Mademoiselle. Imela je božansko postavo, njen ples je zgledal čudovito in pokazala je pravo moč s tem, ko se je cela dvignila na drog. Takoj sem se zaljubila v ples in kar je še več, našla sem si najbolj zanimiv trening za moč. Vzela sem kuponček, se prijavila in šla na svoj prvi trening.

​​​Začelo se je na poskusni uri plesa ob drogu, kjer sem takoj vedela da je to zame. Na prvem treningu sem bila prestrašena in malo razočarana nad sabo, sramovala sem se svojega telesa in bila sem mnenja, da nisem dovolj dobra ter sposobna. Ko sem osvojila osnove, pa me je drog dobesedno zasvojil. Mademoiselle je prostor, kjer se sprostim, uživam in se odklopim brez obsojanja. Začetnih nekaj vadb so me bolele vse mišice, noge pa so bile polne modric, ampak to me ni ustavilo. 
​
​Pri sebi sem opazila veliko zadovoljstvo po vsakem treningu – tisti dober občutek, ko veš, da si naredil nekaj koristnega zase in opaziš, česa je sposobno tvoje telo. Ples ob drogu dopolnjujemo iz srečanja v srečanje z vajami za krepitev mišic rok, trebuha, nog in hrbta, dodajamo pa tudi vaje za prožnost in fleksibilnost. 

Ples ob drogu me je že dolgo zanimal in ko sem se odločila, da bi rada poskusila nekaj novega, sva se s prijateljico hitro znašli na treningu začetne skupine Mademoisellk. Razen Youtube videov nisva vedeli, kaj pričakovati, a je bilo zabavno, zato sva se vpisali.

Sedaj treniram že skoraj 1 leto in vsakič komaj čakam na trening. Vedno je nekaj novega, zato izzivov ne manjka, hkrati pa se tam regeneriram po napornem dnevu/tednu. Punce so super, velikokrat se zaklepetamo, pa tudi vedno se spodbujamo pri zahtevnejših elementih. Vse inštruktorice so prijazne in se zelo trudijo, da treninge prilagajajo vsaki posameznici in ti tako omogočijo, da maksimalno napreduješ. Trenirala sem že ogromno športov, pa moram priznati, da še nikjer nisem čutila take povezanosti in pripadnosti kot tu.
​
Edina kritika, ki jo imam, je lokacija, ker je meni trenutno malo s poti, a moram priznati, da niti pomislila nisem, da bi zaradi take malenkosti menjala studio, saj mi je tukaj preveč všeč. 

​Že nekaj let so moje novoletne zaobljube enake - pij manj kave, manj uporabljaj telefon, ne zapravljaj za stvari. ki jih ne potrebuješ. in začni s kakšno vadbo ali treningi. In letos mi je uspelo uresničiti vsaj to zadnjo, čeprav je od novega leta do mojega prvega treninga minilo nekaj mesecev. Kot vsako leto so se tudi letos pojavili klasični izgovori kot so »Nimam časa.« in podobno, pa tudi moje zahteve, kakšna naj bi bila ta moja vadba, so bile zelo izdelane – rada bi nekaj. da delam na moči, ampak ne tako. da eno uro delam samo strogo vaje za moč, rada bi da zašvicam, ampak ne da nonstop samo skačem, pa da plešem, da je nekaj novega in da se malo raztegnem, ... the list goes on. 
​​Potem sem med brskanjem po internetu naletela na tečaje plesa ob drogu. Seveda sem za ta ples že slišala in si z veseljem ogledala kakšen posnetek, ​nikoli pa nisem pomislila, da bi se lahko tudi jaz preizkusila v tem.