Lansko leto sem na spletu zasledila možnost nakupa kupona za ples ob drogu po ugodni ceni za dva meseca (v nekem drugem studiu). Na površje je priplavala želja po tem iz mladosti in sem kupon kupila. Po dveh mesecih mi je ples ob drogu postal tako všeč, da sem želela nadaljevati, vendar v tistem studiu nisem mogla, ker mi termini niso več ustrezali. Zato sem začela iskati nekaj novega. 
​Našla sem studio Mademoiselle. Zadovoljna sem bila s ceno, s termini in z lokacijo. Takoj sem poklicala, da se čim prej prijavim in začnem. Že po prvem pogovoru s Tino sem imela dober občutek in na prvi obisk sem se odpravila z velikim veseljem.

​Moji začetki plesa ob drogu so se zgodili leta 2017 na dnevu odprtih vrat v studiu Mademoiselle. Ples ob drogu sem odkrila že kar nekaj let pred tem, kje drugje kot na internetu. Ko sem gledala neverjetno plesalko z lahkoto izvajati elemente kot bi bila z drogom eno, sem si rekla, da bom enkrat v prihodnosti to tudi sama poskusila. Ta misel je mirno spala v kotičku mojih možganov, dokler me nista prijateljici obvestili, da sta začeli obiskovati treninge plesa ob drogu v nekem »awesome« pole studiu. Ker sta Neža in Patricija naredili resnično dobro reklamo studiu Mademoiselle, sem se odločila, da poskusim še jaz in hkrati izpolnim še svojo najstniško željo.

​S kakšnimi občutki sem zapustila dvorano po prvem treningu? Ne pretiravam, če rečem, da me je ples ob drogu res zasvojil! Začeli smo res počasi.

Sem rekreativna športnica po duši. Ko se je ples ob drogu vse bolj začel uveljavljati kot športna disciplina v obliki vadbe, sem postajala vedno bolj pozorna nanj. Kar sem videla, me je fasciniralo. Zanimanje se je kar dolgo časa stopnjevalo in me štiri mesece nazaj končno pripeljalo do studia Mademoiselle.

Lokacija studia mi je ustrezala, drog je bil prost, urnik prilagodljiv - na voljo več terminov vadb. Pritegnil mi je tudi njihov moto »Sprejmi se".
​
Prvi obisk me je navdušil. Prijazen, sproščen sprejem, super potek vadbe - razgiban, prav to, kar sem rabila.

​​V prostorih studia je čutiti pozitivno energijo. Počutim se domače, sprejeto, všeč mi je zasebnost. Inštruktorice se ti posvečajo, te motivirajo z raznimi zabavnimi komentarji, da ti element uspe čim bolje izvesti.

​V svet plesa ob drogu me je uvedla moja najboljša prijateljica, ki je že nekaj časa trenirala tukaj. Vedno, ko mi je pokazala, česa se je naučila, sem bila navdušena, a nisem zares verjela, da je to nekaj zame. Jaz nisem bila nikoli pretirano nadarjena za ples, tako da sem bila prepričana, da jaz pač ne morem biti tako močna in hkrati elegantna.

​Potem je minilo nekaj časa in ugotovila sem, da moram narediti nekaj zase, pa sem se prijavila na dan odprtih vrat.

​Ko sem v studiu na lastni koži občutila energijo, o kateri mi je govorila prijateljica, sem bila kot začarana.

Veliko sem o plesu ob drogu zasledila v raznih medijih. In ker sem ravno potrebovala neko novo fizično aktivnost za sprostitev, sem začutila to kot nov izziv. Oglasila sem se v studio Mademoiselle in po predstavitveni uri vedela, da je to prava stvar zame. Pri odločitvi je bilo zelo pomembno tudi to, da je studio v bližini mojega doma, da se do tja še lahko sprehodim in je to že ogrevanje pred vadbo. 

S plesom ob drogu sem začela na predlog prijateljice. Tudi sama se je ravno vpisala na vadbo in tako sva dobili še dodatno priložnost za druženje. Zame so bili to tudi prvi treningi po dveh letih športnega premora, tako da sem se tega še toliko bolj veselila.
Sedaj, po dobrega pol leta, lahko rečem, da se imamo res fino. Sama vadba je fizično bolj zahtevna, kot sem sprva mislila (kar je super!), treningi tukaj pa niso le vadba in "švicanje", ampak tudi res prijetno druženje. In meni se tudi to zdi precej pomembno. Občutek po treningu je odličen.

​Od nekdaj sem ena tistih punc, ki je iz dna duše sovražila šport. Športna vzgoja, ekipni športi, atletika nikoli niso bili zame, kaj šele gimnastika, svojo gibljivost in razteglivost pa bi lahko primerja z krompirjem, nula, nijente, nada. Tudi po postavi sem mu bila kar podobna, prevelike prsi in zadnjica, široki boki, obilna stegna ter zaobljen trebušček so mi še dodatno "pomagali" pri tem, da sem se športnih aktivnosti upirala bolj kot stereotipna mačka vode. Ko se je približeval čas za nacionalno testiranje športne vzgoje, sem vedno razmišljala o novem izgovoru, zakaj bi ga lahko izpustila. Predvsem veso v zgibi, to je bila moja najljubša točka dnevnega reda. Osebni rekord - natanko 1sekundo. Zaradi poškodbe glave v otroštvu nisem nikoli plezala po drogu ali vrvi, delala prevalov ali koles, niti stoje, pa se iskreno glede tega tudi nikoli nisem ravno pritoževala. 

​S plesom ob drogu sem se prvič srečala, ko sem pred leti po tuji TV gledala oddajo tipa XYZ ima talent, kjer sta kot gostujoča nastopala fant in dekle s točko plesa ob drogu. Milo rečeno sem bila takrat brez besed, saj sta bila fenomenalna. Z največjo eleganco sta izvajala tudi najtežje elemente na drogu, ob tem pa sta bila videti kot da se niti najmanj »ne matrata«. Zaradi plesnega in gimnastičnega predznanja – v osnovnI šoli sem namreč več let intenzivno trenirala balet – sem sklepala, da ples ob drogu ni niti najmanj enostaven trening. Od takrat sem potihoma  razmišljala, da bi tudi sama poskusila s tem treningom, saj sem po duši športnica in plesalka ter so moji dnevi tudi sicer zelo aktivni. Ves čas sem spremljala članke in posamezne objave na to temo, saj se je o plesu ob drogu vedno več govorilo.

​Malo sem še oklevala z vpisom, saj si same sebe nisem znala predstavljati na drogu, hkrati pa me je skrbelo, da bodo kljub moji dobri kondiciji treningi zame pretežki. 

​S plesom ob drogu sem se prvič seznanila pred dvajsetimi leti, ko sem videla plesni nastop kolegice iz tujine. Nad videnim sem bila navdušena in sem si rekla, da bom to pa tudi jaz enkrat poskusila. Vendar je takrat ostalo le pri želji, ker nisem nikjer zasledila, da bi v Sloveniji poučevali to plesno zvrst. Kot gledalka sem takrat mislila, da je izvedba elementov plesa ob drogu lažja, ker so plesalke obvladale in je ples izgledal elegantno in lahkotno. Sedaj, ko sama vadim, vem, da ples ob drogu sicer ni prezahteven, so pa za dobro izvedbo elementov potrebni treningi, volja in vztrajnost.

Ples na drogu me je očaral zaradi prave kombinacije estetike in moči. Z občudovanjem sem gledala nastope plesalk. Odločitev, da se tudi sama preizkusim v tem, je dolgo zorela. Glavni razlog, da sem se priključila, je bil, da stopim iz cone udobja in se začnem ukvarjat z aktivnostjo, ki mi ni pisana na kožo. Zgornji del telesa sem vedno imela šibek, gibčnost tudi ni zavidljiva, pa še adrenalinske zadeve mi ne dišijo. Ampak sem se opogumila in se takoj zaljubila v ta šport.