​Ples ob drogu je bil naslednji logični korak – bilo je le vprašanje časa, kdaj začnem. Sem in tja sem ga opazila v medijih in na spletu in vedno se mi je zdel privlačen. Nato sem Mademoisellke srečala na terenu, se enkrat, dvakrat poskusno zavrtela ob drogu in našla novo ljubezen. Ples mi je bil vedno lep, izrazen, čustven, vendar sem iskala nekaj, kar je več kot samo ples, in to sem tukaj našla.
 
  Marsikatero novo članico skrbi, da ne bo mogla dohajati, da bodo treningi pretežki in da ni dovolj močna ali gibčna. Sama sem imela po prvem treningu malo razbolene blazinice na podplatih – vedno smo namreč na prstih -  vendar sem komaj čakala na zahtevnejše elemente, kjer potrebuješ malo več moči in začutiš več adrenalina. Od takrat je minilo že kar nekaj časa in niti ne vem, kdaj so stvari zares postale težje.

Sodelavki Branka in Urša sta lani nekega pomladanskega dne klepetali o plesu ob drogu.
​Tema je pritegnila mojo pozornost, čeprav do takrat nikoli nisem razmišljala, da bi se preizkusila v tem.
​​Kakšnega prav posebnega odnosa do plesa ob drogu nisem imela, v meni ni bilo niti predsodkov niti kakšne strašne navdušenosti. A po naravi sem radovedno dekle in sem najprej vrtala v sodelavki, ki sta obiskali plesni studio Mademoiselle, nato sem še nekoliko pobrskala po spletu. ​Wau, kaj vse počnejo te ženske, a kaj hitro sta se moje občudovanje in zanimanje prelili v (razočarano) ugotovitev, da kaj takega pa zame verjetno ne bi bilo. 

Prvič sem slišala za ples ob drogu od znanke, ko sva se srečali na avtobusu, ona pa je bila ravno s treninga. Z izjemnim zadovoljstvom mi je govorila o plesu ob drogu, kako lepo je povezati par elementov medtem, ko se vrtiš, kako super se ti zdi, ko lahko sebe dvigneš na drog, se obrneš na glavo in obenem tako elegantno izgleda. Seveda me je pritegnilo vse to, pa tudi to, kako si je izoblikovala telo, pridobila na moči in raztegljivosti. Ker sem bila takrat se študentka in brez redne zaposlitve, si nisem mogla privoščiti treningov, vendar že čez 2 meseca sem zbrala denar in se odločila poizkusiti. Prvič, ko sem prišla v Mademoiselle plesni studio, sem bila sramežljiva, malo prestrašena, kako me bodo druge punce, ki jih ne poznam, sprejele, se mi bodo morda posmehovale, ker še nič ne znam? Bilo je ravno obratno, vsaka je bila prijazna in z veseljem so me sprejele in tudi pomagale, ko kaj ni šlo. Že po prvem treningu pa je trenerka ugotovila, da bi lahko obiskovala višjo stopnjo. Včasih sem namreč trenirala gimnastiko in je dosti podobno. Kar hitro sem napredovala, dobivala na moči, raztegljivosti in samozavesti. 

​Pred letom dni smo se ob poležavanju na plaži s prijateljicami pogovarjale o moji nemoči v zgornjem delu telesa, predvsem v rokah in ramenih, ter kako bi bil že skrajni čas, da nekaj glede tega ukrenem. Kot ponavadi, smo iz ene teme hitro prišle na drugo in prijateljica je omenila, da je za rojstni dan dobila bon za brezplačen obisk plesa ob drogu. Beseda je dala besedo in odločile smo se, da se na internetu pozanimamo o tej vrsti plesa.
​
​Tako nam je najbolj padel v oči prav Plesni studio Mademoiselle. Spletna stran je vsebovala vse potrebne informacije, zdela se nam je domača, kot da nagovarja prav nas osebno. 

​Tako smo se  v septembru odpravile na uvodni trening. 

S plesom ob drogu sem se prvič srečala pred desetimi leti. V svojih dvajsetih sem bila namreč zelo aktivna oseba. Vsakodnevni treningi v fitnesu, plavanje, kolesarjenje … Nekega dne pa sem naletela na oglas za ples ob drogu in se odločila, da to pa moram preizkusiti, saj sem se tudi jaz želela naučiti izražati ženstvenost, zapeljivost in eleganco na tak način.
 
Takrat sem po določenem času ples opustila zaradi težav s koleni, saj sem se bala, da jih bom še dodatno poškodovala. Poleg tega moje »vstajanje«, ki je sestavni del nekaterih plesnih prvin, zaradi bolečin v kolenih ni delovalo nič več elegantno. Tem težavam so se nato pridružile še čustvene težave, zaradi česar sem se vse manj ukvarjala z rekreacijo, vse bolj pridobivala na teži, z vsem tem pa se je vse bolj krhala tudi moja samopodoba. 

​S plesom ob drogu sem se prvič srečala dve leti nazaj, ko sem en mesec poskusno hodila na tečaj nekje v Ljubljani. Takoj me je pritegnilo. Vedno sem iskala skupinsko vadbo ob glasbi, ki se ne ponavlja, ne postane dolgočasna in kjer ura hitro mine. Spomnim se prijetnega občutka, ko sem prvi naslednji dan čutila mišice, za katere nisem niti vedela, da obstajajo.
Minili sta dve leti in jaz sem še vedno sanjala o tej sanjski vadbi.
​Tako sem se 3 mesece nazaj odločila, da ponovno pogledam na internet in preverim, ali obstaja kakšen studio, ki bi imel ugodno ceno in meni ustrezen urnik. Tako sem odkrila Mademoiselle. 

Super lokacija, odličen urnik in inštruktorica, polna energije, ki te uspešno motivira tudi ob najtežjih vajah za moč. 

​Za plesni studio Mademoiselle sem prvič izvedela, ko sem nekoč nekje bežno videla reklamo za ples ob drogu. Takrat sem na hitro pomislila »zanimivo« in tu se je zgodba za nekaj časa končala. Nato pa sem se pred kakšnim letom povsem nepričakovano sredi poležavanja na plaži ponovno spomnila na to in začela razmišljati, da pa bi morda bilo zanimivo poskusiti. Čisto tako, da vidim, kako to izgleda.

Naj omenim, da res nisem športnica po duši in kar s težavo najdem motivacijo za kakšno športno udejstvovanje. Pri plesu ob drogu pa me je že prva ura tako pritegnila, da sem si želela nadaljevati. V nasprotju z marsikatero drugo športno dejavnostjo, je tu namreč vsakič nekaj novega, nov element, ki se ga učiš. Zelo všeč mi je, da se uspeh meri v na novo osvojenem znanju in ne na tehtnici ali v ogledalu - to pride kot bonus.

Že od malih nog sem plesalka.

Plesala sem zelo veliko plesov od baleta, stepa, jazz baleta, hip hopa in še marsikaj bi se našlo. Zadnja leta pa sem se osredotočila samo na balet. Ker pa so mi bili baletni treningi nesproščeni, sem se vedno slabo počutila.

Po poškodbi pa sem se dokončno poslovila od njega. Kmalu zatem so me navdušile punce, ki so objavljale posnetke pole dancinga, in zdel se mi je zanimiv.

​Hotela sem se preizkusiti tudi v tej disciplini. Najbolj me je pritegnilo to, da na treningih delaš veliko za moč in raztezanje. To pa sta stvari, ki mojemu telesu najbolj pašeta. 

​S studiom Mademoiselle sem se prvič srečala pred dobrim letom in že na vratih sta me pozdravila pozitivna energija in smeh. Takoj sem vedela, da je bil izziv začeti plesati ob drogu dobra odločitev.

​Sama sem se v tistem času znašla v precej zapletenem čustvenem labirintu, iz katerega nisem našla izhoda. Pole dance se mi je zdela super ideja, kar se tiče psihične in fizične zaposlitve. No, in od takrat je šlo samo še navzgor.


​Če sem bila še tako na tleh, me ni dvignil samo drog, temveč smeh punc, pogovori ter vedno pozitivna energija. Poleg treninga za telo, punce tukaj negujemo še svojo dušo. Da mi je ples ob drogu res pri srcu, sem ugotovila po daljšem premoru, saj sem se začela počutiti prazno, kot da nekaj manjka. Kaj kmalu prišla do spoznanja, da je to drog.