 | Ko sem prvič izvedela za Mademoiselle, me je precej skrbelo, kako bo delo potekalo, ker nisem imela nekega plesnega ozadja, pa tudi nikoli nisem bila graciozen človek. Preden sem se pridružila studiu, sem kar nekaj časa iskala neko vrsto gibanja, ki bi me veselila in nenadoma mi je na misel prišel ples ob drogu. Preko interneta in pogovorov s Tino sem se odločila, da poskusim. Lahko rečem, da sem se odločila prav. Sama atmosfera ob vstopu v studio je topla in sprejemajoča, tako kot tudi odnos vseh inštruktoric, ki so vedno pripravljene pomagati, razložiti, pokazati, naučiti, popraviti in izboljšati tvoje izvajanje gibov. |
| Mislim, da se ta skrb kaže tudi v temeljitem ogrevanju pred začetkom »učnega« dela ure in vztrajanju na pravilnih formah. Vedno pride trenutek, ko prideš do neke stagnacije, ali na splošno ali pri določenem elementu, ki se ga učiš. Takrat je podpora inštruktoric in njihovo prepričanje, da lahko oviro presežeš, neprecenljiva. Seveda je ključen del te podpore tudi Grinch, ki je – kot se vsaki »maskoti« spodobi – vedno pripravljen osrčiti kogarkoli, ki to potrebuje. |  |
Inštruktorice tako skrbijo za prijeten in konstruktiven prostor, v katerem lahko razvijaš svoje sposobnosti, se naučiš novih veščin in spoznaš različne osebe, s katerimi hitro najdeš kakšno skupno točko. Vse to menim, da predstavlja močno silo, ki ruši stereotipe in predsodke o umetnosti, ki ples ob drogu je.
Ivana
RSS Feed
