Je važen cilj ali pot?

Plesalke ob drogu smo vedno v lovu za novimi zanimivimi elementi, kombinacijami in triki. Ko znamo enega se želimo čim prej naučiti še drugega. In tretjega. In četrtega. Delati na moči. Na kondiciji. Seveda tudi na gibljivosti. Na gibčnem hrbtu, na vseh špagah…. Skratka na celem kupu stvari. Ta raznolikost je lahko zelo zabavna, pri nekaterih je najbrž tudi razlog, da se odločijo za ta šport in v njem vztrajajo. Lahko pa je zelo naporna, zlasti če spadaš med osebe, ki so orientirane na končni cilj, na dosežek, ki ga lahko pokažeš. Stalno iskanje novih ciljev zna biti kar malo frustrirajoče, kaj šele, če teh ciljev ne dosežeš tako hitro, kot si želiš.

Kako torej uživati v poti, ko so cilji tako privlačni, za enim pa te čaka že drug? Ni ravno preprosto, po drugi strani pa je to najlažja stvar. Cilje moraš spremeniti v stopničke neskončnega stopnišča, ki ga moraš prehoditi. Ene prehodiš hitreje, druge počasneje, včasih se vrneš nazaj k že prehojenim. Zakaj stopnišče? Ker brez da prehodiš nižje stopničke ne moreš prehoditi višjih. Za vsako pa je to stopnišče drugačno. Ene bodo naredile super ayeesho, a imele težave z allegro, druge delale odlične premete, a komaj naredile supermana. Zato svoje poti ne primerjaj z drugimi. Morda boš za kaj potrebovala več časa, kot ostale, kaj drugega ti bo naslednjič uspelo brez posebnega truda. Čeprav ne čisto brez truda. Da si prilezla tja, si morala že prej narediti toliko treningov, toliko drugih elementov, ki so bili podlaga za tega.
​
Naslednjič, ko se boš spet preveč gnala za ciljem, se sprosti. Uživaj v procesu, v gibanju, saj je trening namenjen tudi temu in ne samo doseganju tega in onega elementa. Vzemi si čas, da izpiliš gibanje, delaš na moči, na gibčnosti, na vsem, kar želiš, saj boš tako tudi kasneje lažje osvajala nove cilje, predvsem pa boš uživala na vsakem koraku poti.

Mademoisellka