Ayeesho in handspring poskušam narediti že dve leti. Ja, prav si prebrala, že celi dve leti, in v tem času mi ni niti enkrat uspelo, da bi jo naredila sama. Redno obiskujem treninge, če se mi kdaj kaj ne izide z urnikom treninge nadomestim doma, kjer pa seveda treniram tudi sama. Hodim v fitnes, delam tudi vaje prav za mišice, ki pridejo v poštev pri tem elementu, in tam kar fino napredujem. Nasloh gre vse ostalo v redu, z vsemi drugimi elementi grem lepo naprej, potem pa se lotim tele nadloge in se počutim, kot da sem spet na začetku. Okej, malo jamranja, kaj pa lahko naredim, da bom malo bolj optimistična. Najprej se moram sprijazniti, da moje telo počasi dobiva mišice. Nikoli nisem bila nagnjena k športni postavi, sploh rame in roke sem imela vedno čisto drobne, kljub temu, da sem od nekdaj vedno rada v gibanju. Najbrž se mi to zdaj pozna še toliko bolj, naprednejši elementi plesa ob drogu (pole dance) pa so kar izven tiste klasičnega zdravega življenja in rednega gibanja (so pa zato toliko bolj zabavni). Če pogledam z druge strani, mi tako vsaj ne bo postalo dolgčas, ampak kaj, ko imam občutek, da se res nikamor ne premaknem (oziroma reeees po polžje). Kdaj pa kdaj sploh ne vem več, kaj naj poskusim in česa naj se še lotim, da bom lahko napredovala, niti približno si ne želim obupati, čeprav me je vse to pripeljalo že nekajkrat do tega, da bi opustila treninge. Ampak zakaj, ko je še toliko drugih stvari, katerih se lahko lotim na plesu ob drogu (pole dance), in mi niti približno ne požrejo toliko živcev. Zakaj bi obupala nad stvarmi, ki so mi všeč, zaradi teh 5 %, ki jih mogoče predstavlja ta element. Kaj pa, če bi se malo spoprijateljila z ayeesho in počakala, da se tudi ona želi spoprijateljiti z mano :)?