S plesom ob drogu sem se prvič seznanila pred dvajsetimi leti, ko sem videla plesni nastop kolegice iz tujine. Nad videnim sem bila navdušena in sem si rekla, da bom to pa tudi jaz enkrat poskusila. Vendar je takrat ostalo le pri želji, ker nisem nikjer zasledila, da bi v Sloveniji poučevali to plesno zvrst. Kot gledalka sem takrat mislila, da je izvedba elementov plesa ob drogu lažja, ker so plesalke obvladale in je ples izgledal elegantno in lahkotno. Sedaj, ko sama vadim, vem, da ples ob drogu sicer ni prezahteven, so pa za dobro izvedbo elementov potrebni treningi, volja in vztrajnost. |
S plesom ob drogu se ukvarjam leto in pol, treniram enkrat tedensko, kar mi ustreza. Ure plesa so zanimive, včasih so elementi težki, ampak če ti je nekaj všeč, potem vztrajaš in elemente pač ponavljaš, dokler ti ne uspejo in postanejo boljši in lahkotnejši. Pri tem so nam seveda v pomoč strokovne in prijazne inštruktorice, ki nam večkrat ponovno pokažejo elemente, nas opozorijo na napake ter vzpodbujajo. Super se mi zdijo tudi vaje za moč, čeprav so naporne, ampak nas sčasoma okrepijo, povečajo našo gibčnost, olajšajo nam dvigovanje na drog ter izvedbo elementov. Všeč mi je, ker na treningu lahko vsak vadi s svojim tempom, dokler ne naredimo elementov pravilno. Z vadbo in vztrajnostjo pride tudi napredek. S treningi in svojim napredkom sem zadovoljna. Ura treninga plesa ob drogu mi mine zelo hitro, ker je vedno zanimiva - ko narediš element lepo, te čaka učenje novega, povezovanje elementov, tako da je vedno nekaj novega; tudi vzdušje v studiu je prijetno in pozitivno. |