Ritem življenja je vedno hitrejši in kmalu se nam zgodi, da ne najdemo več minutke zase in za stvari, ki nas veselijo. Naj bo to služba, fakulteta ali šola, hitro imamo občutek, da smo čisto preveč zasedeni za športne aktivnosti, čisto preveč pod stresom, da bi si lahko vzeli uro ali dve za sprehod v naravi, izlet v hribe ali pa trening v plesni dvorani. Pri tem pa pozabimo, da nas točno te aktivnosti rešijo stresa, nas zbudijo za nadaljnje delo in so včasih prav to, kar nas žene čez dan, ko smo utrujeni, slabe volje in res nujno potrebujemo odmor.
Zame je šport tista stvar, ko me žene naprej, kadar se mi nabere preveč stvari na kupu in vem, da se bom spet učila za izpit pozno v noč, ali pa cel dan namenila pisanju že desete seminarske naloge tisto leto. Tista ura in pol, ki jo izkoristim za obisk treninga je največkrat edina stvar (poleg kave), ki me pripravi na delo, je tisti odmor, ki si ga nujno rabim vzeti zase, da lahko sploh normalno delujem čez teden in sem si kar malo prisiljena vzeti ta čas kadar imam res ''nagužvano'' z obveznostmi. Potem se počutim veliko bolje in vem, da je vredno žrtvovati ta čas.
Seveda se tu pojavi še utrujenost, ko se ti kar nikamor ne da in bi takrat, ko imaš veliko obveznosti samo presedela tisto uro in delala nič. Dobro vemo vsi, da se to ne zgodi, saj takrat naši možgani večinoma meljejo, kaj vse še rabiš narediti ta dan in kaj vse te še čaka. Na treningu zaposliš svoje misli in svoje telo z gibi, z elementi, s plesom in vsaj jaz za tisto uro ali dve popolnoma izklopim. Se bom že vrnila v tisto delovno življenje, ko bo trening mimo. Prav tako pa se s tem, ko se popoldne odpravim na trening plesa ob drogu prisilim, da sem veliko bolj učinkovita ko delam. Nekatere zadeve si želim opraviti prej in sem zato takrat veliko bolj produktivna, prav tako pa se po treningu lažje lotim dela. Brez tistega predaha bi najbrž delala veliko bolj počasi, bi se počasi premikala čez strani knjige, liste seminarske in seveda še malo pospravila naokoli. In moj najboljši in najuporabnejši odmor je seveda ples ob drogu.
Seveda se tu pojavi še utrujenost, ko se ti kar nikamor ne da in bi takrat, ko imaš veliko obveznosti samo presedela tisto uro in delala nič. Dobro vemo vsi, da se to ne zgodi, saj takrat naši možgani večinoma meljejo, kaj vse še rabiš narediti ta dan in kaj vse te še čaka. Na treningu zaposliš svoje misli in svoje telo z gibi, z elementi, s plesom in vsaj jaz za tisto uro ali dve popolnoma izklopim. Se bom že vrnila v tisto delovno življenje, ko bo trening mimo. Prav tako pa se s tem, ko se popoldne odpravim na trening plesa ob drogu prisilim, da sem veliko bolj učinkovita ko delam. Nekatere zadeve si želim opraviti prej in sem zato takrat veliko bolj produktivna, prav tako pa se po treningu lažje lotim dela. Brez tistega predaha bi najbrž delala veliko bolj počasi, bi se počasi premikala čez strani knjige, liste seminarske in seveda še malo pospravila naokoli. In moj najboljši in najuporabnejši odmor je seveda ples ob drogu.
Mademoisellka
RSS Feed
