Polona – »…prevlada občutek, da si naredil nekaj dobrega za svoje telo in dušo in ta občutek je izvrsten.«

S plesom ob drogu sem se prvič srečala pred desetimi leti. V svojih dvajsetih sem bila namreč zelo aktivna oseba. Vsakodnevni treningi v fitnesu, plavanje, kolesarjenje … Nekega dne pa sem naletela na oglas za ples ob drogu in se odločila, da to pa moram preizkusiti, saj sem se tudi jaz želela naučiti izražati ženstvenost, zapeljivost in eleganco na tak način.
 
Takrat sem po določenem času ples opustila zaradi težav s koleni, saj sem se bala, da jih bom še dodatno poškodovala. Poleg tega moje »vstajanje«, ki je sestavni del nekaterih plesnih prvin, zaradi bolečin v kolenih ni delovalo nič več elegantno. Tem težavam so se nato pridružile še čustvene težave, zaradi česar sem se vse manj ukvarjala z rekreacijo, vse bolj pridobivala na teži, z vsem tem pa se je vse bolj krhala tudi moja samopodoba. 

​Že po naravi sem precej zadržana oziroma sramežljiva oseba. Z vsemi težavami na kupu sem se takrat denimo težko pogledala tudi v ogledalo, kaj šele imela o sebi in svojem telesu pozitivno mnenje. Vedela sem, da bo potrebno nekaj spremeniti, sicer bo vse skupaj šlo samo še bolj navzdol. Vedela sem tudi, da bo to morala biti neka skupinska vadba, kar me bo nekako »sililo« k udeležbi, sicer (vsaj na začetku) iz tega ne bo nič.
​
​Ker je želja po plesu ob drogu nekje v globinah še kar o(b)stajala, sem se odločila, da ponovno preizkusim drog. Kljub pomislekom v smislu

• »o moj bog, morala bom biti v kratkih hlačah; vsi bodo videli moj celulit«,
• »kaj če ne bom zmogla izvesti elementa«,
• »ma zihr ga ne bom mogla izvesti, ker nimam zadosti moči v rokah«,
• »kaj če bo čudno izgledalo, kako ga bom izvedla«,
• »kaj če bom padla«,
• »kaj če …«

​ter strahu, kaj bo spet s koleni, je za mano že tretji mesec treningov.

​Seveda elementa v prvo verjetno nikoli ne moreš izvesti perfektno (glede na to, kakšen perfekcionist sem, drugače tako ne sme biti :P ). Se pa z vsako vajo trudiš približati tistemu, kar ti je bilo pokazano. In verjemite, sčasoma boste opazile napredek. K temu seveda pripomore tudi opozarjanje naše »tršice«, kdaj je treba rito oziroma boke potisniti bolj naprej, kdaj je treba spustiti rame, kdaj je treba noter potegniti trebuh, kdaj je treba narediti špičkeeee ipd. J Priznam pa, da je naporno – prenesti videno v prakso oziroma iz uma v motoriko tako, da na koncu izpade ne le pravilno, temveč tudi elegantno.

Naporno je pa še nekaj. Preden se podamo na drog, se moramo ogreti – ja, kar pripravite se na počepe. Ko pa z drogom zaključimo, sledijo še vaje za moč. Prva 2 meseca (saj sem imela treninge 1x tedensko) sta bila ubijalska za moje mišice. Vsakič, ko sem se sprehajala domov, sem bila tako utrujena in razbolela, da če bi me takrat kdo napadel, se sploh ne bi trudila bežati oz. boriti. Prisežem. Da ne govorim o dnevih, ki so sledili, ko so bile stopnice moj največji sovražnik.
 
Ampak ne glede na vse to, še zmeraj vztrajam in še zmeraj mi je všeč. Kljub bolečinam v mišicah prevlada občutek, da si naredil nekaj dobrega za svoje telo in dušo in ta občutek je izvrsten. Še boljši pa je občutek, ko čez čas ugotoviš, da vse te vaje v bistvu delaš vsakič z večjo lahkoto, postopoma pa tudi bolečine izginejo. Tudi kakšna mišica več že pride do izraza. Počasi pa sem se navadila tudi na to, da se med vajami že lažje pogledam v ogledalo.
 
​Mademoisellke v studiu so super. Vsakič, ko pridem v studio, vame butne njihova pozitivna energija, pa tudi vzdušje med samimi treningi je spodbudno in prijazno.

​Izjemno sem hvaležna Tini za vse njene napotke, opozarjanja na pravilne gibe – tako pri drogu, kot pri vajah, kar je zame osebno zelo pomembno, saj z nepazljivostjo lahko naredim več škode kot koristi kolenom.
 
Hvaležna pa sem tudi za vse njene komplimente, ki ti dajo še večjega zagona. Ko že (najmanj) v deseto zapored ponovim element – ker se seveda, meni še zmeraj zdi, da ga nisem lepo izvedla – te Tina preseneti s komentarjem, da v bistvu z njegovo izvedbo ni bilo čisto nič narobe. Ja, zmeraj je odvisno od tega, iz katere pozicije gledaš J
 
Ples ob drogu zato priporočam vsaki punci, ki se sooča s podobnimi občutki negotovosti o sebi ali o svojem telesu. Okrepila boš svojo ženstvenost, zapeljivost in eleganco, pridobila na moči oziroma zmogljivosti, posledično pa boš izboljšala tudi svojo samopodobo. Trening pa bo prinesel tudi sprostitev in uživanje. 

Polona