Lansko leto sem na spletu zasledila možnost nakupa kupona za ples ob drogu po ugodni ceni za dva meseca (v nekem drugem studiu). Na površje je priplavala želja po tem iz mladosti in sem kupon kupila. Po dveh mesecih mi je ples ob drogu postal tako všeč, da sem želela nadaljevati, vendar v tistem studiu nisem mogla, ker mi termini niso več ustrezali. Zato sem začela iskati nekaj novega. Našla sem studio Mademoiselle. Zadovoljna sem bila s ceno, s termini in z lokacijo. Takoj sem poklicala, da se čim prej prijavim in začnem. Že po prvem pogovoru s Tino sem imela dober občutek in na prvi obisk sem se odpravila z velikim veseljem. |
Sedaj sem pri Mademoiselle skoraj eno leto. In še vedno mi je všeč. :) Všeč mi je, ker je studio domač, ker je vzdušje pozitivno in ker so inštruktorice vedno prijazne in strokovne. Vedno se veselim naslednjega treninga. V glavi že slišim Tino: »Špičke!« in »Rame dol!« :) Lepo je pogledati nazaj in se spomniti, kako sem se začela učiti česa novega. Na primer sedenje na drogu. Vseh tistih modric. Pa kako težko je bilo to. Pa kako je bolelo. In kako danes to (sedenje na drogu) vzamem kot počitek. :) Lepo je opaziti napredek. In pri vsakem novem elementu, ko mi ne gre in boli in pusti za seboj modrice, takrat pomislim na to. Všeč mi je, kaj vse sem se naučila v manj kot enem letu (treniram enkrat na teden), in veselim se, ko pomislim, kaj vse je še pred mano. Ko sedaj gledam bolj izkušena dekleta, ki izvajajo elemente, ki so videti super noro in jih jaz še ne znam, moja misel ni: »Ko bi vsaj tudi jaz to znala.« Moja misel je: »Komaj čakam, da se tudi jaz to naučim.« |